gallery/slika zemlja otroci s slikarjem
gallery/kar boli svet, boli tudi mene! (1)

SLOVENCI IN MIGRACIJE

Dragi obiskovalec,

naša spletna stran je namenjena prav tebi - mlademu in nadobudnemu iskalcu. ;) Ker je tvoja osebnost polna iskrivega duha in mladostne radovednosti, verjamemo, da ti ne bo težko zaprositi za nasvet in pomoč modro in staro učiteljico življenja – zgodovino. Gospa nagubane kože beleži vsako, še tako majhno podrobnost človeštva. In morda boš presenečen, ko zreš iz svoje udobne sobe in čudovitega domačega okolja – Slovenije, na ekran računalnika;  izseljevanje, migracije ter prostovoljno ali prisilno iskanje sreče ni značilno samo za neke daljne narode in tuje države. Po takšnem početju smo znani tudi mi, Slovenci. Ne verjameš? Pa poglejmo nazaj, ne predaleč nazaj, recimo le 130 let v preteklost:

1. Valovi ekonomskega izseljevanja:         

  • V zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno je bil izseljenski val usmerjen zlasti v Združene države Amerike, deloma tudi v predele današnje Avstrije, Nemčije in Egipta, le v manjši meri tudi v Južno Ameriko (Brazilijo, Argentino). Ocenjuje se, da je odšlo do 300.000 oseb.
     
  • Med obema svetovnima vojnama, zlasti v zahodnoevropske države (Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in Nemčijo) in Južno Ameriko (Argentino), nadaljevalo pa se je tudi izseljevanje v Egipt. Ocenjuje se, da je srečo na  tujem iskalo do 100.000 oseb.     
         
  • V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja v razvite zahodnoevropske države, deloma tudi drugam po svetu, npr. v Avstralijo, Kanado, ZDA in drugam. Selitveni val je zajel do 100.000 oseb.

2. Poleg ekonomskega se je sočasno odvijalo tudi nasilno izseljevanje Slovencev in sicer:

  • Beguncev iz zaledja Soške fronte v času 1. svetovne vojne v Italijo in druge dele Avstrije, ki so se vrnili na domove že med vojno ali po njej. Mnogi so se umaknili prostovoljno, drugi so bili evakuirani. Izseljence (izgnance) iz časa 2.svetovne vojne,  npr. v Nemčijo, Italijo, na Hrvaško, v Srbijo in drugam (v vseh primerih govorimo o prisilnih selitvah). Potrebno je omeniti tudi prisilno izganjanje ljudi v delovna in koncentracijska taborišča v Italiji in Nemčiji.       
     
  • Ne smemo pa pozabiti beguncev v letu 1945, ki so se kot razseljene osebe po letu 1947 razkropili povsod po svetu, zlasti v Argentino, Avstralijo, Kanado, ZDA, mnogi pa so ostali v raznih evropskih državah.

Ne vemo, kakšne občutke sprožijo v tebi zgoraj omenjeni podatki, vendar pa to niso le številke. To so resnične zgodbe ljudi, takšnih kot si ti in jaz in mi. Predstavljaj si, da pride nekdo, ki te tako ali drugače prisili, da zapustiš vse, kar si imel rad, svoje prijatelje, svoje imetje ... S seboj lahko vzameš le svoje boleče spomine.

Slovenija ni izoliran otok človeštva. Za marsikoga predstavljamo prav mi, Slovenci in naša čudovita država, možnost za novo in boljše življenje. Tudi ta zgodba ni nastala leta 2017, temveč traja dosti dlje, že od nastanka našega naroda. Kot primer lahko navedemo priseljevanje v našo domovino od leta 1975-1982 iz manj razvith delov Jugoslavije. Takrat je v našo državo prišlo skoraj 100.000 ljudi.

Si predstavljaš? Ozreš se okoli sebe in lahko pogledaš kakšnega luštnega črnolasega sošolca, dobro športnico ali nadobudno matematičarko z malce drugačnimi priimki in iskrivih oči. »Hej, pa to so moji prijatelji – Slovenci, katerih dedki in babice so nekoč prišli k nam«. In smo jih lepo sprejeli, vzeli za svoje.

Nikoli ne pozabi, v Sloveniji ni samo narava lepa in zelena. Tudi ljudje smo lepi. Naj tako ostane. 
Zato bodi prvi, ki bo rekel odločen
»NE!« sovražnemu govoru.
Bodi tudi ti tisti, ki bo znal sprejeti in pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč in nimajo druge izbire.
Pa tudi tisti, ki bo rekel
»Ne nasilju in nestrpnosti!« ne glede na to, od kod prihaja.